Današnji kopenski vretenčarji izhajajo iz skupine nekdanjih mesnatoplavutaric. Zanje je med drugim značilno, da imajo v plavutih razvite kosti. Riba Eustenopteron je živela v območju morskega pelagiala v obdobju poznega devona pred okoli 380 milijoni let. Iz nje se je razvil Panderichthys - okoli 1 m dolga riba, ki je živela prav tako v obdobju devona pred 397 milijoni let. Z močnimi prsnimi plavutmi se je plazila po blatnih plitvinah. Nekaj časa je lahko preživela na kopnem, saj je lahko prek spirakla sprejemala kisik iz zraka. Tiktaalik predstavlja vmesni člen v razvoju med ribo Panderichthys in kopenskim štirinožcem Acanthostego. Močne sprednje in zadnje plavuti, ki so že spominjale na okončine kopenskih vretenčarjev, so mu omogočale plazenje po kopnem. Pri tem mu je bil v pomoč tudi gibljiv vrat. Pred približno 365 milijoni let se je pojavil Acanthosteg. Njegove okončine so bile še vedno podobne plavutim, razvito je imel pobočnico. Iz njega je razvoj šel v dve smeri, katerih predstavnika sta bila Ichtiosteg in Tulerpeton. Ichthyosteg se je pojavil okoli 5 milijonov let za Tiktaalikom. V zgradbi kosti glave in repa je ohranil še ribje značilnosti. Prav tako so za kasnejšega Hinerpetona še vedno značilni številni prsti na okončinah ter plavuti podoben rep. Fosilni dokazi kažejo, da so se razvili predniki žab prav iz Hinerpetona.

Tulerpeton je imel zelo dobro razvite okončine s 6 prsti. Preko Tulerpetona je razvoj šel v Diadectesa. To je bil velik, plazilcem podoben štirinožec, ki je živel v obdobju perma. Bil je bližji sorodnik kasnejših amniotov.